Najboljše zdravilo za stres in začetno stanje depresije je v prvi vrsti fizična aktivnost. Z redno vsakodnevno hojo ali tekom razbremenimo um in obenem poskrbimo za jačanje telesa nasploh.
Poznamo tudi fizično depresijo, ki jo v naturopatiji povezujemo z nepravilno presnovo v tankem črevesju. Tam se hrana ne pretvori dobro v energijo, ob tem pa občutimo utrujenost po jedi, smo brez energije, ob dolgoročni nepravilni presnovi pa se lahko pojavijo avtoimune bolezni, psoriaze, dermatitisi, imunska oslabelost… Ko funkcija tankem črevesju ni dobro opravljena, se toksini nabirajo v debelem črevesju, kar pa se kaže na koži z madeži, izpuščaji, aknami. Torej, več različne hrane, ki jo hkrati zaužijemo, dlje se bo hrana presnavljala, proizvajala več plinov, težje bo tanko črevo opravljalo svojo funkcijo.
Ko smo v skrbeh, smo nervozni in takrat ljudje največkrat posegajo pa sladki hrani, po hrani z preveč ogljikovimi hidrati, alkoholu, cigaretah, količinsko preobilnih obrokih… Posledično razpoloženje lahko postane negativno, smo depresivni, anksiozni, se jezimo, smo razdražljivi, nerazpoloženi za šport, sprehode v naravo, se zapiramo v hiše in stanovanja. S tem smo prikrajšani za nujno potrebno vsakodnevno dozo sončne svetlobe, ki bi se preko kože pretvorila v vitamin D. Ta ima pomembno vlogo pri dobrem počutju.
Pri slabem čustvenem počutju dihanje običajno postane plitko, zato ne dobimo zadosti kisika v telo. Prebava se upočasni, postanemo zaprti, toksini se kopičijo, telo pa postaja zakisano. Sproži se mehanizem, ko telo poskuša nevtralizirati kisline, in v kolikor je negativnih impulzov, ki zakisajo telo preveč, se bazični minerali porabljajo hitreje kot običajno, stanje pa lahko pripelje do osteoporoze.
Depresije se pogosteje pojavljajo v zimskih delih leta, ko so zaloge vitamina D že nizke in izčrpane. V Skandinavskih deželah, kjer sončne svetlobe primanjkuje je delež depresije večji kot v mediteranskih delih sveta. Pogosto ljudje depresijo zamenjujejo z žalostjo, melanholijo in stanjem, ko so brez energije.
Stres, kot še ena posledica modernega načina življenja pripomore k dvigu kortizola v telesu, zakisanosti in demineralizaciji.
Ko razmišljamo o stresu, se je potrebno vprašati:
Iz kje izvira stres, kako in na kakšen način oseba doživlja stres, ima občutek, da nekdo vdira v njen zasebni ali osebni prostor, je dovolj naspana, kako in koliko ur spi, kakšen je spanec, se med spanjem prebuja, in če-kolikokrat, koliko časa je budna, se morda prebuja le on nedeljah, saj jo naslednji dan čaka služba, se med spanjem znoji, ima morda nočne more, hodi ponoči na tolaleto, ali ponoči v nedogled premleva situacije v mislih, ki ji ne pustijo spati, pije zvečer kavo in če koliko, ob kateri uri, in kaj večerja, kakšno ima oseba prebavo, je morda brezposelna, obupana, ne ve kako naprej, je živčna, razdražena, mogoče neodločna, se koga boji, jo grabi panika in je zaradi tega pod stresom? Na vse takšne in podobne znake, smo v naturopatiji pozorni in nam pomagajo prepoznati vzrok za težave.
Kako pomagati v naturopatski praksi
Pri trebušnem dihanju 30-50 vdihov znižuje stres, krvni tlak, kortizol, aktivira se vagusni živec. Visok krvni pritisk je kot parni vlak, kar pomeni da se moram malo ustaviti in razumeti kaj in zakaj nam dela težave. Telo nam daje signale, da je čas za ukrepanje.
Najboljše zdravilo za negativno razpoloženje je fizična aktivnost, radost in veselje. Veselje v nas sproži mehanizme, ki krepijo in obnavljajo telo. Ni vedno lahko biti vesel, predvsem kadar oseba nima energije. Vendar imamo izbiro. Lahko se izpostavimo soncu, ki v telesu tvori vitamin D, oziroma »hormonu sreče« ali pa na primer uživati medicinsko gobo Reishi-ganoderma lucidum, ki prav tako spodbuja hormone sreče in endorfinsko verigo. Tem težavam bi v floriterapiji svetovali Bachovo cvetno esenco Oliv, ki uravnava čustveno stanje depresije. Lahko uporabimo Kalium Phosphoricum, kateri uravnava živčni sitem.
V času depresivnega razpoloženja je smiselno uživati toplo hrano, in hrano, ki nas poživi. Ker depresija izvira v zamašenih jetrih, pri tem stanju upoštevamo prehrano, ki jeter ne obremenjuje. S pogovorom čustva lahko izrazimo ter se jih na ta način tudi osvobodimo.
Že Hahneman in Paracelsus sta vedela, da težave in bolezni izginejo, oziroma ne obstajajo, če sta naš duh in naša osebnost v sozvočju.
Delovanje poživil na utrujenost in stres.
Čeprav D vitamin, ki vpliva na mnogo življenjskih funkcij deluje na telo poživljajoče, ne moramo uvrstili med poživila. Raje opredelimo, da vitamin D spada med stimulatorje, ki uravnavajo življenjske procese v telesu, ter jih spodbuja k optimalnemu delovanje.
K pravim poživilom štejemo na primer kavo, čaj, kakav, tobak… Pri uživanju poživil imamo občutek, da nam dajo energijo, kar pa ni res. Poživila nam rezervno energijo iz telesa samega privedejo na plan, zato imamo občutek, da so poživila tista, ki nam dajejo energijo, vendar se telo od njih utruja.
Torej več poživil, ki jih posameznik zaužije, bolj telo utruja. Bolj ko je telo utrujeno, več poživil si želi. Stanje je torej premosarazmerno. Utrujenost je znak, da telo potrebuje počitek, ob tem pa se toksini izločajo iz telesa in telo se regenerira. Poživila delujejo na telo kislo, v kislem okolju pa se celice manj obnavljajo. Zmanjša se telesna odpornost, stanje pa privede do kronične utrujenosti in depresije. Utrujenost in stres sta tesno povezana saj, ko smo utrujeni smo bolj dovzetni na dražljaje iz okolja in stresna situacija nam lažje pride do živega, ter povzroča še več stresa.
Ko torej pride do slabšanja stanj v telesu poskušamo:
-ugotoviti vzrok za nastalo situacijo
-odstraniti odpadne snovi iz telesa
-preprečiti vnos novih odpadnih snovi v telo
-nadomestiti pomanjkanje snovi, ki jih telesu primanjkuje
