Človek je edino živo bitje, ki teče za zdravje !
Ste vedeli:
-da otrok pri petih letih skozi igro v naravi čez dan prehodi in preteče več kot 20 kilometrov ?
-da je svobodno gibanje izredno pomembno za razvoj sinaps in finomotorike v zgodnjem otroštvu.
-da tek pomaga pri koncentraciji otrok…
Koliko kilometrov na dan pa prehodi vaš otrok?
Hoja ni le hoja, je mnogo več kot le to, saj je od nekdaj sama po sebi del naravne stimulacije organizma. Med hojo deluje telo v celoti, kajti človek je bil ustvarjen za hojo. V naturopatski praksi svetujemo fizično aktivnost, ki je prilagojena vsakemu posamezniku. Hoja in hitra hoja sta aktivnosti primerni praktično za vse gibalno sposobne ljudi.
Med hojo lahko v popolnosti opazujemo naravo, saj je hitrost premikanja usklajena z vidnim poljem. Ker pa je hitrost premikanja med hojo dokaj nizka lahko vonjamo podrobnosti v okolici, opazujemo, slišimo, tudi okusimo, ter jo nenazadnje občutimo in doživimo v vsej svoji veličini. Hoja kot taka deluje meditativno, sprošča, pomirja in umirja misli.
Sama vzgoja o gibanju se začne v otroški dobi. Otroke bi bilo smiselno navajati na redno hojo, poleg drugih gibalnih vaj, ki vplivajo na možgane, razvoj sinaps in naravnega zdravega razvoja. Hojo je smiselno začeti z zabavnimi, poučnimi sprehodi in izleti na način, da jih otrok vzljubi. V takšne izlete lahko vključimo igro z žogo, lovljenje, gobarjenje, opazovanje živali in naprimer planinarjenje.
Sodoben način življenja nam jemlje čas, v katerem bi moralo biti telo v gibanju. Predvsem v poklicih, kjer se veliko sedi, bi bilo smiselno po službenem času telesu zagotoviti vsakodnevno zadostno intenzivno gibanje.
Niti posamezniki, ki opravljajo terensko delo po večini ne zadostijo potrebo po visoko intenzivni hoji le med delovnim časom, zato bi bilo smiselno, da bi si človek vsak dan vzel čas in prehodil nekaj kilometrov z višjim tempom. Optimalno pa bi bilo, da bi jih pretekel, saj s tem vzdržujemo telo v dobri kondiciji.
Koristi teka: Predvsem daljši tek nekateri terapevti svetujejo pri začetnih stanjih depresije in kot krepitev samodiscipline, saj s tekom relativno hitro dosežemo dobre rezultate, ti pa pozitivno vplivajo na samozavest. Pri hitri hoji ali teku se telo začne potiti, s potom pa se iz telesa izločajo strupi. Kri v telesu močneje kroži, telesne tekočine, mišice, tkiva, in celice preplavi kisik in druga hranila. Na tak način krepimo srce in ožilje. Dihanje postane pospešeno, kar krepi pljuča. Med tekom možgani dobijo več kisika, ta pa jih ohranja v dobri kondiciji. Med tekom, ko stopala udarjajo ob tla, krepimo kosti. Gostota kostne mase se poveča, posledično pa s tekom zmanjšujemo možnost osteoporoze. Maščobe se pri intenzivni vadbi hitreje pokurijo, z vadbo pa tudi znižujemo krvni sladkor.
Med daljšo hojo v samoti se v telesu uspostavi meditativno stanje, kjer smo le mi, sami s seboj. Tedaj imamo čas za poglobljeno razmišljanje, misli pa tečejo samodejno. Ne redko se pojavijo tudi rešitve za težave, ki jim v preostalem delu dneva nismo bili kos.
V naturopatski praksi prakticiramo tudi bosonogi sprehod po jutranji rosi, ki izredno blagodejno deluje na telo. Jutranja rosa osveži telo, spodbuja krvni obtok in izboljša prekrvavitev. Telesu vlije vitalnost, saj je jutranja rosa prežeta z energijami in zdravilnimi snovmi rastlin, ki rastejo na travniku. V kolikor imamo možnost, se bosonogi sprehodimo po jutranji rosi cvetočega travnika, saj so tam učinki mnogo močnejši. Stik kože na stopalih z zemljo nas tudi razelektri in poveže z naravo. Med bolj znanima predstavnikoma, ki sta prakticirala sprehod po jutranji rosi sta Sebastjan Kneipp(1821-1977) ter Arnold Rikli (1823-1906).
V naturopatiji gledamo na hojo z očmi opazovalca, ki mora razumeti na kakšen način je hoja primerna za nekoga. Za osebo, ki je ledvični posameznik z urogenitalnimi težavami in je v starostnem obdobju ledvic po tradicionalni kitajski medicini, je hoja po jutranji rosi manj primerna. Zakaj je temu tako? V starosti je običajno urogenitalni trakt predvsem ledvičnega posameznika bolj občutljiv kot pri mlajših ljudeh oziroma kot pri drugih konstitucijah iste starosti. Hoja z obuvali pa je v tem primeru primernejša izbira. Je izjemno koristna, saj krepi srčno žilni sistem, sprošča napetosti strahu, ki se v tem obdobju začne povečevati, običajno ne obremenjuje sklepov na način kot tek in hoja v hribe. Iz tega primera je lepo razvidno, da ni vsaka vadba za vse, temveč jo je potrebno prilagoditi za vsakega posameznika posebej.
