Kaj so glivice?
Glivične okužbe ali mikoze delimo na plesni in kvasovke. Mikoze so mikroorganizmi, ki so lahko zelo trdovratne bremenitve. V naravi imajo eno samo biološko funkcijo in sicer, razgradnjo odmrlega tkiva.
Od posameznika mikozne bremenitve zahtevajo zelo veliko truda in tudi odrekanja pri uživanju nekaterih živil. Vse oblike sladkorjev namreč glivice spodbuja pri njihovem razvoju.
Kje se glivice nahajajo?
Pri ljudeh so glivične okužbe najpogosteje vidne na nohtih in koži. Povzročajo številne nevšečnosti saj se lahko naselijo tudi na pljuča, sečila, sluznice (usta, grlo, nožnica, črevesje), možgane, površino lasišča in druge dele telesa.
Ko se mikroorganizmi prekomerno razmnožijo v telesu, lahko znake obremenitve prepoznamo na irisu oči.
Širijo se preko spor, ki jih sproščajo v zrak, ran in poškodb, nahajajo pa se tudi na živilih, in jih na tak način zaužijemo, pogoste pa so tudi v javnih vlažnih prostorih kot so garderobe, prhe…
Pri oslabljenem imunskem sistemu se tveganje za razvoj težjega poteka bolezni poveča, v kolikor mikoze v telesu porastejo.
Glivice lahko povzročajo srbečico, izpuščaje, spremembo barve nohtov, njihovo zadebelitev, razpokanost nohtov, bele lise v ustih, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, nočno potenje, zmedenost in drugo.
Zakaj se glivice prekomerno razmnožijo?
Vzrokov za porast glivičnih obolenj je več kot so na primer:
neprimerna prehrana, porušena črevesna in kožna flora, uživanje antibiotikov, oslabljen imunski sistem, dolgotrajen stres, kronična obolenja, starost, neprimerna higiena…
Običajno se mikozne bremenitve pojavijo, ko je naš imunski sistem obremenjen oziroma oslabljen. Izredno težavo predstavlja uživanju antibiotikov, saj ti oslabijo črevesno floro. Ker je sedež imunskega sistema ravno v črevesju, imajo glivice ob oslabljenem imunskem sistemu odlične pogoje , da se razmnožijo.
Prehrana z vsemi oblikami sladkorjev spodbuja porast patogenih organizmov. Zaradi disbioze črevesne flore pride do oslabljenega imunskega sistema. Glivice same izločajo določene toksine (mikotoksine…), ti pa dodatno zaposlijo imunski sistem, ki postane še bolj oslabljen. Glivice so torej začaran krog, ki ga je možno z naturopatijo prekiniti.
Kako se znebiti nadležnih glivic?
Stroga protiglivična dieta je v naturopatski praksi pogoj in je namenjena omejevanju, razmnoževanju in izstradanju glivic. Ker glivice izredno obožujejo zakisano okolje, je razkisanje medceličnine v naturopatski praksi nujno. Da iz limfe in tkiv čim hitreje odplaknemo čim več kislin, lahko to dosežemo s prehrano, z uživanjem bazičnih praškov, lahko pa tudi z uporabo bazičnih kopeli. Rdeča pesa, zeleno listnata zelenjava in korenje so tudi zelo učinkovita živila pri razkisanju telesa.
Princip naturopatske prakse je, da delujemo celostno, zato je smiselno stimulirati imunski sistem na primer s C in A vitaminom. V toplejših mesecih leta je izjemno primerna naturopatska tehnika imenovana Helioterapija. To je tehnika, kjer se prakticira vsakodnevno krajše sončenje, saj se na ta način tvori D vitamin v telesu, ki deluje stimulativno ter na splošno pozitivno vpliva na imunski sistem in dobro počutje.
Ker se pri omejevanju in ubijanju glivic sprošča velika količina glivičnih toksinov, je z naturopatskimi tehnikami potrebno podpreti predvsem jetra in ledvica, da se nezaželene snovi izločijo iz telesa.
Dodajanje probiotičnih bakterij je pomembno, saj se naselijo na sluznico črevesa ter glivicam onemogočijo ponovno naselitev.
Odlično se obnesejo naravna protiglivična sredstva (naravni antimikotiki), ki ošibijo nadaljni razvoj glivic.
Protiglivična sredstva, ki jih lahko uporabimo so: ekstrakt grenivkinih pečk, ekstrakt oljčnih listov, rizoli, tinkture oreha, klinčkov, pelina in ostale grenčice…
Pomembno je pitje zadostne količine vode. Na vsakih 25 kg telesne teže se priporoča pitje približno 1 liter čiste izvirske ali prečiščene vode.
Priporoča se tudi uživanje balastnih snovi, da se odmrli organizmi odstranijo iz tankega in debelega črevesja. Izjemno pomembno je, da se hrana pri tej vrst diete ne zadržuje dolgo v telesu.
